15.dan Po prijatelja v zavetišče

Naše zadnje jutro smo začeli s pakiranjem stvari in poslavljanjem od kužkov, na katere so se vsi navezali. Ob slovesu je bilo prisotnih tudi nekaj solz, vendar smo sprejeli odločitev, da se vrnemo v zavetišče kot prostovoljci💗🙈. Ekipa zavetišča se nam je zahvalila z zahvalnimi karticami, vinom in čokolado.

Ker smo se dolgo poslavljali, je čas minil prehitro in smo mogli pohiteti na železniško postajo. Z vlakom smo se odpeljali do Madrida, nato so sledile še vožnje z Metrojem na letališče. Ob polnoči smo prispeli na Dunaj. Po 4 urah vožnje smo končno prispeli pred šolo.

                

Odhod v Španijo in trdo delo v zavetišču ne bila ena najboljših izkušenj. Veliko smo se naučili, kot veterinarski tehniki (npr., vstavljanje tubusa, kanile, kastracija mačk...) S svojim znanjem lahko ljudi obveščamo o problematiki zapuščenih živali, ki je v Španiji še kako prisotno in ostale zapuščene pse in živali. Vsi si namreč zaslužijo najboljše lastnike in udoben kavč na katerem bodo preživeli prijetno življenje do konca svojih dni.

💖Po prijatelja v zavetišče💖

14. dan Kdor čaka, dočaka

Dan smo začeli skoraj skupinsko, brez Sebastjana, ki si je privoščil daljši spanec in s pomanjkanjem hrane. Ko smo se zbrali, smo skupaj odšli v operacijsko sobo, kjer smo opravili veliko kastracij in sterilizacij ter zadnji dan prišli do skupno 113 posegov, od tega pa smo naredili 90 kastracij in sterilizacij.

Po 14 dneh čakanja, smo le dočakali kastracijo mačk, ki sta jo izvedli Neža in Maja sami, pod mentorstvom Nike Ferk.

Galgu smo prepirali rano, ki je nastala po sterilizaciji, zaradi pretrganja trebušne stene, nekaterim smo odstranili drenaže, šive... Po hitrem obroku, smo odhiteli opraviti še par kastracij, počistili smo celotno operacijsko sobo, hospital in čakalnico, med vsem tem pridnem delu pa smo še spodbujali naše odbojkaše.

Ob doseženem drugemu mestu naših odbojkarjev na evropskem prvenstvu, smo veseli odšli v sobe, se še zadnji dan po družili skupaj, dočakali polnoč (in večerjo) ter praznovali 18. rojstni dan naše Maje.

Sebastjan, Maruša, Neža, Nika, Žan in Maja

💗Po prijatelja v zavetišče💗

13.dan Ali ima pingvin kolena?

Danes smo posamično prihajali iz naših sob. Urška in Nika sta ustali prvi in odšli oskrbeti živali v hospital, saj veterinarska tehnika iz zavetišča, danes ni delala.

Ostali smo ustali malo pozneje in odšli pomagati. Imeli smo par kirurških posegov, nato pa smo odšli pregledati stanje naših prejšnjih pacientov.

Odstranili smo jim drenažo, očistili rano, jih skopali in jim izmerili telesno temperaturo. Delovni dan smo končali prej, saj se je Urška odpravila v mesto.

Po njenem odhodu, smo si naredili za jest, odšli počivat, nato pa smo nadaljevali po njenih navodilih. Odšli smo v hospital, kjer smo živali peljali na sprehod, jim dali hrano, zamenjali vodo in dobili določena zdravila. Po opravljenem delu smo odšli v ograde, kjer smo se slikali in crklali z kužki. Večer smo končali z klepetom in skledo kokic.

Sebastjan, Žan, Maruša, Neža, Nika, Maja😆

💖Po prijatelja v zavetišče💖

Funny fact⠅Naslov bloga je Ali ima pingvin kolena, ker je bilo najboljša izjava dneva od Sebastjana. In ja, odgovor je, da pingvin ima kolena😅😆

12. dan Končno smo obiskali mesto

Jutranja budilka je bil danes spet naš sosed, glasni petelin, ki je vedno točen kot ura. Po obilnem zajtrku, smo odšli na našo običajno delo (peljali smo kužke na sprehod, jim dali hrano, vodo ter pripravili pse na operacije...).

 Dan so nam popestrili prestrašeni psi, katere je bilo za operacijo težko ujeti. Naši najpogumnejši člani so vzeli odeje, priboljške, pomirjevala in povodce ter ju uspešno ujeli. Naš dan se  je nadaljeval z kosilom, nato pa smo nadaljevali po svoje. V popoldanskem času smo se odpravili do središča Medine del  Campo. Ogledali smo si grad La Mota, v katerem je bila predstavljena zgodovina Španije iz 12. do: 15. stoletja.

Nato smo se odpravili do mestnega trga in tam pojedli pico. 🍕🍕🍕 V mestu smo se po družili, si ogledali staro mestno jedro in se peš v ritmu glasbe odpravili spat domov. Nočko💤💤💤

Neža, Sebastjan, Maruša, Nika, Žan in Maja

💗Po prijatelja v zavetišče💗

11.dan Hablas Español?

Naš enajsti dan smo začeli ob jutranji kavi in zajtrku. Špansko sonce in lepo vreme nam je dalo energijo in zagon za nov dan.

 

Delo je v dopoldanskem času potekalo tekoče. Opoldne pa so nas 3 člani zapustili in se odpravili peš do trgovine. Ta čas je bil v ambulanti za preostale člane polno zaposljiv. 

Naši nakupovalci so,  z rokami polnih vrečk, potrebovali taksi prevoz iz trgovine do zavetišča. Tako so nam dan popestrili tudi taksiji, saj je bilo več taksi služb zasedenih. Ko pa smo se le, s pomočjo veterinarja zavetišča, dogovorili za taksi je ta prišel namesto na naslov trgovine, na naslov zavetišča.🙊 Kljub rahlo oteženi komunikaciji, smo na koncu spravili naše člane skupaj z zalogami do nas, kjer smo si pripravili popoldanski obrok

Popoldne smo nekaj časa posvetili oskrbi ranjenih psov, ki so si uničili obveze, ter opravili še nekaj kastracij. Današnjo okusno večerjo sta nam pripravila naša  ͑masterchef'' mojstra, Žan in Sebastjan. Po večernem druženju smo, malo utrujeni, padli v spanec.💤💤💤💤

 Nika, Maja, Sebastjan, Neža, Žan, Maruša

💓Po prijatelja v zavetišče💓

10. dan Dan ortopedije.

Zjutraj je našo ekipo zbudilo jutranjo lajanje psov, a je večina z izjemo Nike in Urške spala naprej, dokler nas nista prišli iskat. Psi so namreč pobegnili iz ene izmed ograd in najmanj 20 minut smo potrebovali, da smo vse spravili nazaj. Po zajtrku smo šli v ambulanto, kjer smo se najprej lotili kužka, ki je na nas čakal od prejšnjega večera. Naredili smo rutinski pregled, mu dali pomirjevala in ga pripravili na kastracijo, potem pa še zašili rano na blazinici. Sebastjan in Nika sta uporabila svoje ortopedsko znanje in psu iz kartona naredila opornico.

Poleg kastracij in sterilizacij smo danes opravili še en zobni poseg. Psu smo odstranili 3 zobe, zaradi zlomljene korenine.

 Žan in Maja sta mačkam v hospitalu očistila kletke, jim dala hrano in vodo, ostali pa smo pomagali v operacijski sobi. Zavetišču pomagamo, ne samo v ambulanti, ampak tudi z pranjem in sušenjem umazanega perila, ter čiščenjem ograd. Po malici, katera nam je napolnila moči, smo odšli v operacijsko sobo, narediti preostanek operacij. Dobili smo tudi kriptorhida in naša  Neža je pomagala pri držanju trebušne votline.

 Danes smo končali zelo hitro, zaradi najbolše Erazmus ekipe😉. Naš večer smo končali tako kot ponavadi, pojedli smo večerjo, se družili in odšli v globok spanec.

Neža, Maruša, Nika, Žan, Sebastjan in Maja

 💖Po prijatelja v zavetišče💖

9. dan Odhod moškega dela ekipe

Novo jutro smo začeli kot ponavadi, torej z obilnim zajtrkom, potem pa smo odšli v operacijsko sobo. Tam smo najprej poskrbeli za naše paciente prejšnjega dne, nato pa smo se lotili rutinskih operacij. Sedaj nam priprava živali na operacijo gre veliko bolje in hitreje kot na začetku. Sami znamo živali aplicirati anestetik in analgetična sredstva, vstaviti kanilo in tubus, pripraviti kirurško polje ter asistirati veterinarki Urški med operacijo.

Po 55. ( petinpetdeseti) operaciji smo si vzeli krajši odmor in si skuhali kosilo. Žan in Maja sta večino odmora prespala, zato smo imeli ostali več časa za pogovor.
Po odmoru smo odšli nazaj v ambulanto in operirali še preostale živali in na koncu prišli na številko 60.! Dan smo končali z generalnim čiščenjem ambulante.

Urška in Nika sta po končanem delu odšle še v ogrado, kjer sta imeli interventni poseg, saj se je pes urezal po blazinci. Na srečo se je vse končalo dobro.

Moški del ekipe se je odločil za večerni sprehod v mesto, punce pa smo ostale tukaj, si skuhale večerjo in se zabavale po svoje.

Sebastjan, Žan, Maruša, Nika, Neža in Maja vam želimo lepo noč😀

💖Po prijatelja v zavetišče💖