četrtek, 19. september 2019

4.dan Žalosten začetek dela v zavetišču


Na naš prvi delovni dan nas je že navsezgodaj zjutraj zbudilo kikirikanje petelinov. V miru smo pojedli zajtrk in popili kavo, nato pa smo se opravili v operacijsko sobo. Ob prihodu nas je tam že čakala psička in hitro smo se lotili dela. Postavili smo sum na parvo virozo in ji vstavili kanilo, s katero smo imeli kar precej težav zaradi dehidracije psice. Nato smo jo priklopili na infuzijo in ji dodali še nekaj glukoze za energijo. Na žalost pa je psička pozneje kljub našemu trudu poginila. 



Nato je sledilo nekaj rutinskih sterilizacij in kastracij.


Kasneje je v ambulanto prišel mešančka z nemškim ovčarjem. Imel je dve večji rani, za katere so mislili da so posledica ugriza. Dobil je pomirjevala, da smo mu lahko pobrili rano. Dobil je še antibiotik in protibolečinske tablete. Ko pa smo začeli briti rano, smo ugotovili, da ima pes rane po celem telesu in da niso posledica ugriza. Maruša, Nika in Sebastjan so psa peljali  v kopalnico in ga skopali z razkužilnim šamponom. Ko je bil pes skopan, smo rane namazali z sterilnim medom in mu na glavo dali ovratnik, da si ran nebi zlizal. Ko je bil urejen do konca, smo ga odpeljali v hospital.


Proti koncu našega delovnika, so nam še pripeljali majhnega mucka, ki je bil najden ob zavetišču na cesti. Najprej smo mu izmerili temperaturo, vendar je bil tako podhlajen da termometer ni zaznal temperature. Hitro smo ga začeli ogrevat. Med tem ko se je ogreval, smo še sami ogreli infuzijsko tekočino na sobno temperaturo. Z pomočjo metuljčka smo toplo infuzijo dali pod kožo, saj aplikacija v žilo ni bila mogoča. Nadaljevali smo z ogrevanjem in mucku še enkrat izmerili temperaturo, ki je bila tokrat 32 stopinj. Seveda smo nadaljevali z ogrevanjem, saj je normalna temperatura pri mačjem mladiču 38 stopinj. Po ponovni kontroli temperature smo izmerili 36 stopinj, vendar se je primer na žalost končal s poginom.


Po 10 urah trdega dela smo se odpravili v sobe, kjer smo se uredili in si naredili tortilje. In tako se je naš dan končal.

Maruša, Sebastjan, Žan, Neža, Nika in Maja vam želimo lepo noč.

Nagradno vprašanje: Guess who je naredil večerjo?

💖Po prijatelja v zavetišče💗

sreda, 18. september 2019

3.dan Tiha pot

Novo jutro smo začeli z zajtrkom prejšnjega dne, nato pa smo se odpravili na pol urni pohod s kovčki do postaje Madrid de Polo. Kmalu za tem smo ugotovili, da smo prišli na napačno postajo in da smo vlak zamudili, toda to nam vseeno ni pokvarilo dneva.










Na prihod vlaka smo tako čakali več kot dve uri, zato smo imeli dovolj časa za kavo in nakup zajtrka v bližnjem marketu, ki smo ga nato pojedli kar v čakalnici.

Pot z vlakom je dokaj hitro minila. Pred železniško postajo nas je  pobral taxi, ki nas je nato pripeljal  na naš končni cilj → zavetišče Scooby de Medina. Namestili smo se v hiškah za prostovoljce ob zavetišču in jih očedili. Sledil je ogled zavetišča, ki je (začasen) dom ogromnemu številu psov, mačk, gosk, kokoši in trem pujskom. Po ogledu prostorov zavetišča smo odnesli kirurške inštrumente in ostalo opremo v operacijsko sobo, potem pa smo odšli v kuhinjo na čaj. Nekateri so se nato z avtom odpeljali do trgovine in nakupili zvrhan voziček hrane, ostali pa smo nadaljevali s čiščenjem apartmajev. Skuhali smo si večerjo (fantastično rižoto) in se ob prigrizkih spravili pisat ta  blog. 


Sebastjan, Nika, Maruša, Neža, Žan in Maja vam želimo lepo noč. 


💖Po prijatelja v zavetišče💗 

torek, 17. september 2019

2.dan – Jungla sredi Madrida in izgubljene duše v muzeju

Zjutraj smo se zbudili in polni navdušenja odšli v Starbucks na jutranjo kavo, nato pa smo se odpravili na pohod po Madridu. Prva stvar, katera nas je navdušila je bil park Plaza de Oriente, kjer smo na travi, sredi skupine golobov, opazili zelene papige.




Na Plaza Isabel II, se nam je na slikanju pridružil medvedek Pooh in obudil naše otroške spomine. Pot smo nadaljevali v iskanju pekarne na trgu Plaza de Mayora, ki spada med najbolj znane madridske trge. Naš zajtrk smo na koncu poiskali v trgovini in ga pojedli na madridskih ulicah. Na trgu San Francisco smo uživali v pogledu na mesto. Med potjo do muzeja Prado smo si privoščili sladoled, ki nam je olajšal hojo po vročih ulicah.








9
V muzeju Prado smo najprej (kot pravi veterinarski tehniki) opazili sliko The Animals entering Noah's Ark, na kateri je avtor Jacopo Bassano upodobil Noetovo barko. Po dolgem ogledovanju slik, smo začeli iskati izgubljene člane naše ekipe. Po uspešni iskalni akciji, smo se lačni odpravili do restavracije Cafe Y Te, kjer smo se najedli. Na glavni ulici Madrida smo si ogledali trgovine s spominki in odšli v trgovino po hrano za večerjo.




 


Nočko vam želimo, Nika, Sebastjan, Neža, Žan, Maruša in Maja😴


Funny fact: Maja,Sebastjan in Maruša so v trgovini zamešali sodo bikarbono z soljo, tako da smo nato jedli špagete z sodo, namesto soljo in za konec večerje imeli še manjše predavanje o kemiji, katerega je vodila Neža.😂😂😂


💖Po prijatelja v zavetišče💗




ponedeljek, 16. september 2019

1.dan – Skriti apartma in zaklenjena vrata

Blog našega potovanja v Španijo bomo pisali Maruša, Sebastjan, Nika, Neža, Žan in Maja, dijaki 4. letnikov programa veterinarski tehnik.


Prvi dan smo začeli z napetostjo na cestah, saj je bilo precej gneče, vendar smo vseeno pravočasno pripeli na letališče na Dunaju. Na letalu smo, s prečudovitimi pogledi na Avstrijo, Italijo, Francijo in Španijo, preživeli kratko in udobno vožnjo. Ob prihodu v Madrid smo hitro osvojili sistem Metroja in s skupnimi močmi našli naše malo, skrito prenočišče. Lačni, malo nervozni in utrujeni smo se odpravili na večerni obroki in ga zaključili z polnimi želodci in veliko dobre volje. Prihod v prenočišče so nam popestrila vhodna vrata in zahtevala malo naše iznajdljivosti. Nato smo utrujeni popadali v postelje in na kavč


.

Lahko noč, vaši Nika, Maruša, Neža, Sebastjan, Žan in Maja 😴😴


💖Po prijatelja v zavetišče💗